DAVČNE UTAJE V SLOVENIJI

Abstract

Davki so finančna obremenitev davkoplačevalcev, torej fizične ali pravne osebe. Z odvajanjem davkov se na eni strani zmanjšuje razpoložljiv dohodek zavezanca, na drugi strani pa le-ti predstavljajo prihodek davčne blagajne. Ta sredstva so temelj delovanja države, saj so namenjana financiranju javnih storitev. Četudi imamo tako od tega korist državljani, pa se pogosto zgodi, da se posamezniki plačilu davkov izogibajo oz. da prihaja do davčnih utaj. Do davčne utaje pride, ko fizična ali pravna oseba prikrije podatke o poslovanju z namenom, da bi plačala manjšo dajatev oziroma ko te dajatve sploh ne želi plačati. Pri tem ima pomembno vlogo davčni urad, saj lahko le v dobro razvitem davčnem sistemu država zagotovi, da bo prejela planirane prihodke iz naslova davkov. Kljub nadzoru nad plačanimi davki pa prihaja do razlike med načrtovanim in dejansko prejetim denarjem ‒ to razliko imenujemo davčna vrzel. Ta pa nastane zaradi izogibanja plačevanju davkov, davčnih utaj, nezmožnosti plačila zapadlih obveznosti ter postopkov zaradi insolventnosti. V empiričnem delu prispevka predstavimo podatke o davčnih utajah v Sloveniji. Prikažemo gibanje davčne vrzeli in neizterjanega DDV v letih od 2012 do 2018. Na podlagi tega ugotovimo, ali se davčna vrzel skozi preučevana leta zmanjšuje ali povečuje ter kakšni so razlogi za ugotovljene trende.