OTROCI IN ZASVOJENOST V DRUŽINI

Abstract

Zasvojenost je velik javnozdravstveni in druţbeni problem. Zapleti zaradi zasvojenosti se lahko pojavljajo v javni ali zasebni sferi. V druţini, v kateri so starši odvisniki od substanc, se druţinska dinamika spremeni in razvijejo se spremljajoči pojavi, ki so škodljivi za psihosocialni razvoj otroka, posledice tega pa so vidne tudi v odraslosti. Pri številnih otrocih se pokaţe povečano tveganje za razvoj teţav na čustvenem, socialnem, vedenjskem in kognitivno-učnem področju, posledice pa so vidne tudi v njihovi odrasli dobi. V raziskavi smo preverjali, kakšna je povezanost med zlorabo substanc v izvorni druţini in nekaterimi okoliščinami ter vidiki doţivljanja v otroštvu (zloraba substanc, ocena funkcionalnosti druţinskega ţivljenja) in v odraslosti (zasvojenost, doţivljanje osebnih problemov in moči, regulacija čustev). Rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih 465 udeležencev, kažejo, da več ko je bilo zlorabe substanc v izvorni družini, slabša je bila njena funkcionalnost in več je bilo v otroštvu različnih oblik zlorabe in zanemarjanja. Obstaja tudi statistično pomembna povezanost med zlorabo substanc v izvorni družini in več težav z zlorabo substanc v odraslosti, doţivljanjem niţje funkcionalnosti v odraslosti (več individualnih problemov in manj moči) ter več teţavami pri regulaciji čustev. Otroci zasvojenih staršev so zaradi obremenjujočih okoliščin v otroštvu bolj ranljivi za razvoj zapletov v otroštvu in odraslosti, zato je utemeljena in smiselna potreba po psihosocialni in terapevtski podpori, ki bo upoštevala področja, ki so v teh okoliščinah najbolj izpostavljena in prizadeta.